Vse starejše objekte je z namenom njihove revitalizacije treba vsake toliko časa obnoviti, tudi v smislu obnove dotrajanih nosilnih konstrukcijskih elementov. Če so ta dela obsežnejša, vključujejo tudi predelave in izboljšanje karakteristik nosilne konstrukcije (npr. zagotovitev večje protipotresne varnost) govorimo o rekonstrukciji. Določena manj obsežna dela lahko izvajamo tudi v okviru majhne rekonstrukcije, pri čemer je tudi tu potrebna predhodna potrditev in navodila pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva (statika).
Za celovito obnovo oziroma rekonstrukcijo je potrebno gradbeno dovoljenje, dela pa se izvajajo po izvedbeni projektni dokumentaciji. V okviru konstrukcijske obnove starejših (zidanih spomeniško zaščitenih) stavb so pogosti naslednji utrditveni ukrepi: pod in obbetoniranje temeljev, utrditev navpične nosilne konstrukcije (injektiranje kamnitih zidov in razpok, oblaganje opečnih zidov z armiranimi ometi (armatura je lahko jeklena, kompozitna karbonska ali steklena), zamenjava ali utrditev medetažnih konstrukcij in ostrešja ter povezava objekta (jeklene ali kompozitne vezi, sidra in podobno). Določena manj obsežna dela lahko izvajamo tudi v okviru majhne rekonstrukcije, pri čemer je tudi tu potrebna predhodna potrditev in navodila pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva (statika).
Poleg navedenih ukrepov za izboljšanje zmogljivosti nosilne konstrukcije se pogosto izvajajo tudi ukrepi za preprečitev vzora vlage iz terena (hidroizolacija temeljev, hidrofobne bariere po kemijskem postopku za zmanjšanje kapilarnega vleka vlage, drenaže, vodozaporni tlaki z naklonom od objekta), sanacija ometov (tudi hidrofobni sanacijski ometi), obnova in zaščita lesenih elementov in tako naprej.
