Za sanacijo vlage v zidovih se uporablja cel spekter ukrepov, od izvedbe navpične hidroizolacije temeljev, drenaže, vodozapornih tlakov z naklonom stran od objekta, sanacijskih ometov in podobno. Z navedenimi ukrepi pa še vedno ne preprečimo kapilarnega dviga vlage iz temeljnih zidov navzgor. Izvedba vodoravne bariere, ki nadomesti odsotnost klasične vodoravne hidroizolacije med temelji in zidovi, je pri tem že bolj specifično specialno gradbeno delo.
Vodoravne hidrofobne bariere po kemijskem postopku se največkrat izvaja z raztopinami silikonov, ki jih prek sistema vrtin uvajamo v najnižjo možno vodoravno ravnino zidu.
Poznamo različne raztopine oziroma materiale, pri čemer pri nekaterih kemijska reakcija poteče hitreje, so pa zato seveda dražji. Najboljše rezultate dobimo pri zidovih iz polne opeke, medtem ko je pri kamnitih zidovih predhodno potrebno le-te sistematično injektirati.
