Pri spomeniško varovanih objektih in tudi sicer je potrebno za načrtovane ukrepe predvideti ustrezne materiale. Že v splošnem je potrebno paziti na kompatibilnost materialov in razmisliti o možnih posledicah, saj gre pri tovrstnih obnovah za specifične okoliščine. V smislu zagotavljanja in ohranjanja avtentičnosti stavb se je pri obnovi, popravilu ali utrditvi pogosto smotrno in tudi možno držati načela »isto z istim«.

Pri tem je seveda jasno, da je predvsem v primeru stremenja k utrditvi največkrat potrebno uporabiti moderne materiale, ki imajo boljše mehanske karakteristike kot zgodovinski materiali in so temu ustrezni tudi rezultati izvedenega utrditvenega ukrepa. Pri zaključnih slojih je seveda bolj pomemben kriterij istovetnosti uporabljenega materiala.

Pri vsem skupaj pa je seveda zelo pomembno, kakšne kemijske in gradbeno fizikalne razmere vzpostavimo z obnovo, zato je že v fazi načrtovanja ukrepov in izbora materialov potrebno vključiti strokovnjake ustreznih strok.