Sondiranje
Za pripravo ustrezne projekte dokumentacije oziroma načrtovanje ustreznih utrditvenih ukrepov moramo najprej ugotoviti dejansko stanje nosilne konstrukcije obravnavanega objekta, pri čemer se praktično nikoli ne moremo ogniti terenskim preiskavam oziroma sondiranju objekta.
Pri pripravi ustrezne projektne dokumentacije oziroma načrtovanju ustreznih utrditvenih ukrepov zelo pomaga študij arhivske dokumentacije, ki pa je v primeru starejših objektov največkrat ni na voljo. Tudi če obstaja je dokumentacija največkrat na nivoju arhitekturnega posnetka in nam ne da informacij o konstrukcijskih detajlih in karakteristikah uporabljenih materialov.
Ravno tako so podatki nezanesljivi, mnogi konstrukcijski elementi pa so predvsem zaradi delovanja vlage podvrženi degradaciji. Zaradi tega je potrebno opraviti ustrezne preiskave in sondiranje, pri čemer so izrednega pomena izkušnje s tovrstnimi objekti in poznavanje osnovnih konstruktorskih praks preteklega časa.
Konstrukcijske ojačitve
Pri obnovi starejših objektov pogostokrat moramo ali želimo z obnovo zagotoviti ustrezno mehansko odpornost in stabilnost objekta. To zagotovimo z naborom ustreznih utrditvenih ukrepov, s katerimi izboljšamo mehanske karakteristike konstrukcijskih elementov in povežemo objekt, da ima le-ta ustrezen mehanizem obnašanja.
V Sloveniji kot tudi marsikje drugod je glede na seizmično aktivno območje eden glavnih pogojev ustrezne mehanske odpornosti in stabilnosti stavbe njena protipotresna odpornost.
Na voljo imamo precej ukrepov (v grobem naštete v razdelku Rekonstrukcije in obnove), ki jih moramo ustrezno načrtovati in dimenzionirati v okviru priprave ustrezne projektne dokumentacije na podlagi statičnih izračunov.
Rekonstrukcije
Vse starejše objekte je z namenom njihove revitalizacije treba vsake toliko časa obnoviti, tudi v smislu obnove dotrajanih nosilnih konstrukcijskih elementov. Če so ta dela obsežnejša, vključujejo tudi predelave in izboljšanje karakteristik nosilne konstrukcije (npr. zagotovitev večje protipotresne varnost) govorimo o rekonstrukciji. Določena manj obsežna dela lahko izvajamo tudi v okviru majhne rekonstrukcije, pri čemer je tudi tu potrebna predhodna potrditev in navodila pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva (statika).
Za celovito obnovo oziroma rekonstrukcijo je potrebno gradbeno dovoljenje, dela pa se izvajajo po izvedbeni projektni dokumentaciji. V okviru konstrukcijske obnove starejših (zidanih spomeniško zaščitenih) stavb so pogosti naslednji utrditveni ukrepi: pod in obbetoniranje temeljev, utrditev navpične nosilne konstrukcije (injektiranje kamnitih zidov in razpok, oblaganje opečnih zidov z armiranimi ometi (armatura je lahko jeklena, kompozitna karbonska ali steklena), zamenjava ali utrditev medetažnih konstrukcij in ostrešja ter povezava objekta (jeklene ali kompozitne vezi, sidra in podobno). Določena manj obsežna dela lahko izvajamo tudi v okviru majhne rekonstrukcije, pri čemer je tudi tu potrebna predhodna potrditev in navodila pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva (statika).
Poleg navedenih ukrepov za izboljšanje zmogljivosti nosilne konstrukcije se pogosto izvajajo tudi ukrepi za preprečitev vzora vlage iz terena (hidroizolacija temeljev, hidrofobne bariere po kemijskem postopku za zmanjšanje kapilarnega vleka vlage, drenaže, vodozaporni tlaki z naklonom od objekta), sanacija ometov (tudi hidrofobni sanacijski ometi), obnova in zaščita lesenih elementov in tako naprej.
Injektiranje
Pri injektiranju poznamo v stroki uveljavljena izraza sistematično in linijsko injektiranje. Sistematično ali v celoti praviloma injektiramo injektabilne zidove oziroma zidove z dovolj praznin, to so običajno kamniti in mešani zidovi. Linijsko injektiramo razpoke homogenih konstukcijskij elementov, kot so recimo razpoke opečnih zidov (polna opeka), lahko pa recimo tudi razpoke betonskih elementov in podobno.
Za sistematično injektiranje se najpogosteje uporablja cementne injekcijske mase, v spodnjih delih zidov s hidrofobnim dodatkom za zmanjšanje kapilarnega prodora vode. Za pripravo injekcijske mase se porablja navadni sivi cement z ekspanzijskimi dodatki. Po potrebi oziroma pri spomeniško varovanih objektih se pogosto uporablja injekcijske mase iz belega cementa in apna oziroma industrijsko pripravljene mešanice z ustreznimi dodatki.
Pri linijskem injektiranju razpok opečni zidov se praviloma uporablja enake injekcijske mase kot pri sistematičnem injektiranju. Za injektiranje razpok betonskih elementov se uporablja drugačna oprema, injicira pa se epoksidne smole, poliuretane in ostale injekcijske mase v odvisnosti od namena in pogojev injektiranja.
Sanacija vlage
Za sanacijo vlage v zidovih se uporablja cel spekter ukrepov, od izvedbe navpične hidroizolacije temeljev, drenaže, vodozapornih tlakov z naklonom stran od objekta, sanacijskih ometov in podobno. Z navedenimi ukrepi pa še vedno ne preprečimo kapilarnega dviga vlage iz temeljnih zidov navzgor. Izvedba vodoravne bariere, ki nadomesti odsotnost klasične vodoravne hidroizolacije med temelji in zidovi, je pri tem že bolj specifično specialno gradbeno delo.
Vodoravne hidrofobne bariere po kemijskem postopku se največkrat izvaja z raztopinami silikonov, ki jih prek sistema vrtin uvajamo v najnižjo možno vodoravno ravnino zidu.
Poznamo različne raztopine oziroma materiale, pri čemer pri nekaterih kemijska reakcija poteče hitreje, so pa zato seveda dražji. Najboljše rezultate dobimo pri zidovih iz polne opeke, medtem ko je pri kamnitih zidovih predhodno potrebno le-te sistematično injektirati.
Zgodovinski materiali
Pri spomeniško varovanih objektih in tudi sicer je potrebno za načrtovane ukrepe predvideti ustrezne materiale. Že v splošnem je potrebno paziti na kompatibilnost materialov in razmisliti o možnih posledicah, saj gre pri tovrstnih obnovah za specifične okoliščine. V smislu zagotavljanja in ohranjanja avtentičnosti stavb se je pri obnovi, popravilu ali utrditvi pogosto smotrno in tudi možno držati načela »isto z istim«.
Pri tem je seveda jasno, da je predvsem v primeru stremenja k utrditvi največkrat potrebno uporabiti moderne materiale, ki imajo boljše mehanske karakteristike kot zgodovinski materiali in so temu ustrezni tudi rezultati izvedenega utrditvenega ukrepa. Pri zaključnih slojih je seveda bolj pomemben kriterij istovetnosti uporabljenega materiala.
Pri vsem skupaj pa je seveda zelo pomembno, kakšne kemijske in gradbeno fizikalne razmere vzpostavimo z obnovo, zato je že v fazi načrtovanja ukrepov in izbora materialov potrebno vključiti strokovnjake ustreznih strok.
